|
Iz zgodovine gostilne Turk
Zgodovinske zanimivosti Hotedršice
Vredno ogleda
Jože Plečnik in Hotedršica
Od kod priimek Turk
Iz zgodovine gostilne Turk
● Leta 1927 je Janez Turk, praded Izidorja Zelenca, na razprodaji posestva Korče kupil hišo, v kateri je pred tem že bila gostilna. Vanjo se je preselil s svojo družino in leto pozneje v njej odprl gostilno Turk.
Družina Ivana Turka v 20-ih letih prejšnjega stoletja
● V dvajsetih letih prejšnjega stoletja so bile na jedilniku gostilne Turk juha, golaž, klobase, zrezki, krvavice in različne prikuhe.
● Le dobrih sto metrov od gostilne je med obema vojnama potekala državna meja med Italijo in Jugoslavijo. Gostilna Turk je bila takrat ena izmed petih gostiln na vasi.
● Gostilno Turk so (začasno) kazensko zaprli leta 1946, ker naj neki mošt ne bi bil prijavljen.
Zgodovinske zanimivosti Hotedršice
● Leta 1935 so v bližini Hotedršice našli kamnito sekiro, ki jo hrani Narodni muzej v Ljubljani.
● Ob cesti Hotedršica – Kalce so arheologi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja odkrili ostanke rimske naselbine.
● Županija Hotedršica (Supp Kathederlitz) je že omenjena v urbarjih vicedomskega urada za deželnoknežjo posest na Kranjskem iz let 1496, 1515 in 1527.
● 29. oktobra 1506 je tržaški škof Peter posvetil oltar na desni strani cerkve sv. Janeza Krstnika in pokopališče.
● V Slavi vojvodine Kranjske, v osmi knjigi, Janez Vajkard Valvasor opisuje cerkev sv. Janeza Krstnika v Hotedršici.
● Hotedršica je bila zaledni kraj soške fronte. V tem času je skozi vas vodila železnica za transport tovora na bojišče. V vasi je bila deponija vagonov, postaja za točenje vode in vojaška bolnišnica.
Železnica za transport tovora
● Med obema vojnama je bila Hotedršica obmejni kraj. V vasi je bilo pet gostiln, 4 trgovine, mesnica. Cvetelo pa je tudi kontrabantarstvo.
Vredno ogleda
● Tomažinov mlin stoji na robu kraškega sveta. Iznajdljivost ljudi je botrovala nastanku mlina, ki stoji nad breznom, v katerega se izteka voda, ki poganja mlinska kolesa. Mlin, ki je edini te vrste v Sloveniji, velja tudi za evropsko redkost. Karol Istenič, lastnik mlina, vsako jesen požene kolesa za črno moko, koruzo, ječmen in oves.
● Cerkev sv. Janeza Krstnika v Hotedršici so začeli graditi leta 1866 po požaru, ki je uničil velik del vasi. Na novo so jo posvetili leta 1873 in je veliko večja od starejše, ki je stala na istem mestu, in od katere je ohranjen le zvonik iz leta 1707. Oltarje in prižnico je izdelal Jurij Tavčar iz Idrije, orgle je postavil Fr. Goršič, freske pa so delo Čeha Jožefa Hubscha.
Na desni staro vaško jedro, preden ga je oblikoval Jože Plečnik
● Stara Gregorčkova hiša s črno kuhinjo
Le petdeset metrov od gostilne Turk stoji Gregorčkova hiša, katero so lastniki preuredili v muzej. V njej je ohranjena tradicionalna razporeditev prostorov in tudi oprema. V črni kuhinji še vedno zakurijo.
● Zbirka starih predmetov Romane Pivk
Približno deset minut od gostilne Turk, po markirani krožni poti, ima Romana Pivk bogato in vsak dan obsežnejšo zbirko starih predmetov, ki večinoma izhajajo iz Hotedršice in okolice. Vedno jo rada pokaže.
● Ponor potoka Hotedršica
Jožef Plečnik in Hotedršica
● V Hotedršici se je leta 1835 rodil Andrej Plečnik, oče arhitekta Jožeta Plečnika. Tu se je izšolal za mizarja in tudi po odhodu ohranil stike s hotenjskimi sorodniki.
● Tudi arhitekt Jože Plečnik je večkrat prihajal v Hotedršico. Obiskoval je svojega daljnega bratranca, mizarja Ivana Plečnika, in v njegovi delavnici naročal izdelavo pohištva, tudi zahtevnejšega z intarzijami.
Trg pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika, kot ga je oblikoval Jože Plečnik
● Leta 1935 so po Plečnikovih načrtih v Hotedršici uredili prostor okoli cerkve in župnišča. Del načrta, vhod na pokopališče, pa je ostal nerealiziran. Vhodni stebri so zdaj vdelani v duhovniški grob.
● Po mnenju nekaterih naj bi bil Jože Plečnik tudi avtor celotne ureditve prostora med cerkvijo, šolo in potokom, od katerega pa je danes ohranjen le del mostu in kip Janeza Nepomuka.
Od kod priimek Turk v Hotedršici
V Žibršah, danes je to pri Isteniču, je bila ena izmed hčera zagledana v Turka, verjetno janičarja, ki je prišel v te kraje z zadnjim valom Turkov. Nekaj dni ga je skrivala v hiši pod sodom in skrbela zanj, ne da bi za to vedel kdo od domačih. Preden sta se poročila, ga je leto in pol skrivala še v grapi. Njun rod je potem prišel v Hotedršico.
|
